Podrobnejši opis
Tako generacija naših staršev kot naša generacija smo bili vzgajani na način, ki nam še danes povzroča občutke krivde, notranje stiske, pomanjkanje samozavesti in zdrave samopodobe. Kot najbolj željene lastnosti, posebno deklicam, so nam privzgajali pridnost, ubogljivost, ponižnost, skromnost in poštenje.
Ni čudno, da imajo prav najbolj pridne deklice v odrasli dobi večinoma največ težav s svojo samopodobo. Počnejo stvari, ki jih morajo početi in jim zmanjkuje časa, da bi počele tisto, kar jih veseli in osrečuje. Sčasoma celo pozabijo, kaj jih resnično veseli. Tako padejo v past, da živijo svoje življenje po zunanjih pravilih, po vrednotah drugih in namesto da bi življenje uživale, nekako bolj ali manj čakajo, da mine. Da mine dan, da mine teden, da mine mesec, leto… In tako mine celo življenje, ne da bi ga resnično živele. Na koncu ostanejo praznih rok, le z drobnimi zrnci srečnih trenutkov. To nikakor ne velja zgolj za ženske.
Tudi moški so ujeti v sistem, v katerem mnogokrat dihajo kot riba na suhem in se rešujejo s stvarmi, ki
omogočajo hitre, na žalost kratkotrajne zadovoljitve.
Pred leti nazaj sem se skoraj zlomila.
Veliko dela, malo prostega časa, malo denarja.
V službo sem hodila s kepo v želodcu in ogromnim občutkom krivde.
Svoj čas, svojo energijo in svojo pomoč sem razdajala za druge, moj otrok pa je bil sam doma. Pa je bil šele v 5.razredu OŠ.
Nikoli ne bom pozabila tiste vožnje v služno.
Depresiven deževen dan.
Smilila sem se sama sebi in trpela, ko sem se spomnila ubitega žara v sinovih očeh, ko sem mu povedala, da moram v službo.
Vse se je zgodilo naenkrat – posijal je žarek skozi oblake in zadelo me je vprašanje:
“Kje pa piše, da moram prav zdaj v službo? Kje v vesolju je knjiga, kjer to piše?”
Je ni! In sem dala odpoved! Ter stopila na pot svojih sanj.
Ko sem se pred leti selila v večje stanovanje, sem našla zvezek, kjer sem beležila svoje sanje. Iz tistega mukotrpnega obdobja, ko sem živela le za proste vikende. In berem:
“Želim si službo, kjer bi delala to, kar me veseli, le 4-5 ur na dan, 3x na teden in imela 3x več denarja kot sedaj.”
Hahaha…. kako sem se nasmejala. In se zamislila.
Še sedaj ne vem, kdaj točno se je zgodilo prav to!