V košarici ni izdelkov.
Mlada, 32-letna Evropejka Elodie prihaja iz poslovnega sveta. Kariera ji je daleč najpomembnejša. V ta namen se je izobraževala v nevro-lingvističnem programiranju, obremenjena je z željo po uspehu in precej izumetničega, narejenega vedenja. Ker bi rada pridobila imigracijske papirje ter ostala v Kanadi, se odpravi na ranč v Chilcotin, da bi trmastega rančarja prepričala v podpis poslovne pogodbe za potrebe firme. Z vodnikom se odpravi s konjem za njim v divjino, tam pa se sooči sama s seboj in svojim pristnim jazom. Odnos med glavnima junakoma je trk dveh svetov.
Kakšen je sploh lahko zaključek?
Ljubezenska zgodba in vse osebe so v celoti izmišljeni. Vsaka podobnost s katerokoli osebo je zgolj naključje in plod vaše domišljije. Opisi ranča in Chilcotina, dogajanja v divjini pa so resnični.
Zgodba se odvija na planotah Chilcotina, pogorja ob zahodni obali Kanadske Britanske Columbije, severno od Vancouvra. To je dežela neokrnjene lepote in divjine. Zasnežene gore, z rožami posejane doline, žuboreči potoki in kristalno čista jezera. Izza drevesa uzreš grizlija, kako mirno hlača k potoku, v gozdu te spremljajo oči drugega lovca – pume.
Čeprav je v ospredju ljubezenska zgodba, jo spremljajo avtentični opisi krajine in pojasnila o vedenju v divjini.
Knjiga je namenjena lahkotnemu branju.
Izbrani odlomki iz knjige:
Odlomek 1*** Odlomek 1 ***
Misli so se ji prekopicevale po glavi, ko je neodločno stala na pragu. A je prišla zaman? Rančar je le dober korak pred njo.
Zaslišala je Denisin glas:
»Costa je daleč najboljši vodnik v celem BC-ju.«
Vzdihnila je, nato pa se z odločno dvignjeno brado napotila h Costi.
»Plačam vam 10 odstotkov več od vaše običajne tarife.«
Šaril je naprej okrog sedla in je ni niti pogledal. »
15 odstotkov.«
Tišina.
»20. Zadnja ponudba.«
Brez besed jo je kratko ošinil izpod krajcev klobuka.
»Če boste mislili, da ne zmorem, se bom obrnila in se brez ugovarjanja vrnila na ranč.«
Takrat se še ni zavedala, kakšno neumnost je pravkar povedala. Vendar je možakarja očitno omehčala.
Po krajšem molku, v katerem je že skoraj obupala, ji je odvrnil:
»Če boš šla z menoj, me boš popolnoma in v celoti ubogala. Prav? Brez spraševanja, zakaj in kako in kaj če … Naredila boš točno tisto, kar ti bom rekel, sicer te bom pospremil nazaj, kjer boš poklicala tisti svoj frčoplan in zapustila ranč. Sem bil jasen? Se strinjaš?«
Kuhalo jo je.
Ti bom dala tisti tvoj frčoplan, gorjanc zabiti. In kdaj bom zapustila ranč, ti že ne boš odločal …
Pogledala ga je naravnost v oči, se mu sladko nasmehnila in rekla:
»Seveda. Se popolnoma strinjam.«
Stari delavec, za katerega je Denise omenila, da mu je ime Karl, mu je prinesel večji omot in ga za sedlom pritrdil na konja. Nato si je oba hudomušno ogledoval.
Costa se je odhrkal in mu rekel:
»Naj mi Denise pripravi še enkrat isto.«
Karl je pokimal in odšel proti hiši.
»Pa lonček, žlico in dve skodeli. In svoje lahke gojzarje,« je še dodal za njim ter zamrmral sam zase: »Morale bi biti prav.«
»Pridi,« je navrgel in se napotil proti staji.
Vstopila je in še preden so se ji oči navadile polmraka, je čutila, kako jo je z obema rokama zagrabil za rit. Zavpila je in odskočila, on pa je že korakal proti koncu staje, se iztegnil in se vrnil s sedlom ter z jermeni. Na drugi strani staje so stali trije nenavadni leseni konji.
Na enega je položil sedlo in ji odsekano ukazal:
»Sedi.«
Tako je bila zmedena, da ga je molče ubogala.
Vprašujoče jo je pogledal:
»In?«
»Kaj in?« se je zmedla.
»Ti je sedlo prav?«
»Mislim, da bo v redu. Kako naj vem, kakšno mora biti?«
»Se počutiš udobno ali te kje tišči?«
Jezno je odrinila njegovo roko, ko se je približal njeni tazadnji.
Kratko se je zasmejal:
»Ne zanimaš me, lutkica. Nič si ne domišljaj.«
In še strupeno dodal:
»Dolžina tvojih nog me zanima le zaradi stremen. In tvoja rit zaradi varnosti moje riti.«
Čutila je, kako ji vročina obliva lica. Uh, ta dva dneva bosta še hudo naporna. A takrat se ji še ni sanjalo, kako zelo.
»Si sploh že kdaj jahala?«
Jezilo jo je, da je ne naslavlja bolj vljudno, ampak tako po domače. Kot da bi mu bila enaka.
»Verjetno to ni kakšna posebna znanost. Splezaš gor in paziš, da ne padeš dol,« je malomarno odvrnila. »That's it.«
Ta malomarnost je veljala bolj njej sami in temu, da prevara lastni strah.
Pomolčal je, nato pa rekel:
»Aha.«
Karl, ki se je medtem vrnil iz hiše, je le s težavo prikrival smeh. Obrnil se je in odšel v stajo. Od tam je prinesel nekakšne jermene z železom, jih dal Costi in nekaj zabrundal. Elodie se je zdelo, da je slišala besedo Skaut. Costa ji je namignil, naj gre z njim. Šel je mimo staje do ograde s konji, odprl vrata in čakal, da se mu pridruži, ne da bi jo sploh pogledal. Pokazal je na zapah.
»Vrata moraš zmeraj zapirati za seboj, da konji ne pobegnejo.«
In s svojimi škornji, ki so bili sicer pravi umetniški izdelek, zakorakal naravnost v največji drek na drugo stran, kjer je stala skupina konjev. Elodie je bila besna. Gledala je svoje Gucci čevlje za 1300 dolarjev in posvinjano ogrado. Kamorkoli bo stopila, bo uničila čevlje. To je naredil nalašč. Stisnila je ustnice.
»Obstaja še kakšna druga pot?«
»Da. Po cesti z ranča.«
Niti pogledal je ni.
Obupen je!
Pred seboj je videla pismo Permanent Residency. Dovoljenje, da ostane v Kanadi. In potem v firmi … Na vratih je že videla ploščico z zlatimi črkami: Elodie Kellers, management director … Na koncu bo zmaga njena. Ostala bo v Kanadi, bliskovita kariera, selitev v Vancouver, velik apartma na vrhu stolpnice z bazenom ter pogledom na gore in ocean, parkirni prostor ob vratih … In to že pri 32 letih. Zadovoljstvo jo je napolnilo z novo močjo. Teh nekaj dni bo že potrpela. Nato pa si bo obrisala prah s svojih rok in nikoli več ji ne bo potrebno prenašati tega … tega … tega … Eh!
Odločno je zakorakala s svojimi lepimi temno rdečimi salonarji v blato in konjske iztrebke. Po nekaj korakih se je salonar potopil in prilepil v blato, Elodie pa je z boso nogo zagazila v govno. Jezno ga je izvlekla. Mu bo že pokazala vraga. Še ve ne, s kom ima opravka. To je res ne bo prestrašilo. Odločno je sezula še drugi čevelj. Le zakaj za vraga ni tega naredila takoj na začetku? Zavihala je hlačnice in bosa pristopila do njega. Molče jo je premeril. Brez izraza.
Je slučajno opazila rahlo ukrivljen posmehljiv nasmešek? Stoično ga je pogledala, kot bi se ne zgodilo nič posebnega.
»No?«
»Tako se približaš konju. Od spredaj. Če greš mimo njega zadaj, mu položi roko na bok, da bo vedel. Sicer te lahko brcne. Tole je uzda z brzdo. Tako jo daš konju v gobec … vidiš … potegneš jermen čez, ne zategni preveč … in zdaj ga lahko odpelješ iz ograde. Na, primi in ga zunaj priveži k drogu. To je Skaut, tvoja kobila.«
Nalašč ji je izbral najgršega konja. Ta kobila je bila pisana kot kakšna kravica in je v celoti izpodbijala njene kriterije o konjski lepoti. Vendar ni komentirala. Prijela je za uzdo in peljala konja iz ograde. Srce ji je razbijalo. Prvič je bila tako blizu konjev in kobila ji je z glavo silila za vrat. Za nič na svetu ni hotela pokazati svoje vznemirjenosti, zato jo je z bosimi nogami mirno popeljala k prvemu prostemu drogu in privezala. Spomnila se je, da je pozabila zapreti ogrado. Res ni želela razjeziti tega človeka še preden odrineta. Stekla je k ogradi, vendar jo je Costa že zaprl in pri stranskih vratih izginil v stajo.
Vrnil se je pri glavnih, ji izročil karirasto srajco, kavbojke in kavbojski jopič, debele nogavice in Denisine gojzarje ter ji odsekano naročil:
»Pojdi se v hišo stuširat … in odloži vse umetne dele sebe. Razčeši to sračje gnezdo, ki ga imaš na glavi in lase spni v rep. In postrizi te kremplje. Zanje bi potrebovala orožni list.«
V njej je vse vrelo. Joj, s kakšnim veseljem bi odpustila tega kretena, če bi delal pri njej.
»Potem obleci tole. Tukaj imaš še pas, čeprav …« ocenjujoče jo je premeril. »Upam, da jih boš spravila gor. Te je kar nekaj skupaj.«
Očitno jo je nalašč poniževal. Verjetno se je zavedal, da ga potrebuje. Komaj je premagovala jezo. Tudi če se dva meseca ne bi tuširala, bi bila bolj čista kot on. Kakšen neolikan zagovednež!
Kot da bi vedel, kaj se ji plete po glavi, ji je s svojim razpotegnjenim načinom govora pojasnil:
»Dišiš po nečem sladkem. Ne uporabljaj gela, ne parfumiraj se. Stuširaj se in se preobleci. Tvoje cunje dišijo po cvetočem travniku. Divje živali so radovedne in točno poznajo svoj teritorij. Neznani vonj jih privabi, da pogledajo, kaj je. In morda še malo pokusijo … Ko prideš ven, se podrgni ob svojega konja.«
Sedaj je razumela. Pogledala je k svoji kobili in videla, da je drog prazen. Preiskujoče se je ozirala, ko je zaslišala za seboj njegov vzdih. Vtaknil je v usta dva prsta in rezko zažvižgal. Kmalu je Skaut zavila izza staje in pohlevno pristopicala do njega. Pripel jo je za drog, Elodie pa se je s cunjami v roki, ki jo je stegovala precej stran od sebe, napotila proti hiši.
Uh, kakšne žrtve za imigracijo.
*** Odlomek 2 ***
Malce presenečeno je čez ramo pogledal seznam, ki ga je pisala.
"Delam načrt, kaj in kdaj bom jedla. Tako si lahko v naprej pripravim zdrave obroke in nadzorujem vnos kalorij."
S svojo težo se je ukvarjala, odkar se je prebila iz pubertete in dobro je vedela, kako jo telo kaznuje za vsak storjeni prekršek.
"Kako pa veš, kaj boš jutri jedla? Ali – kaj bom jaz ujel? In kdaj?"
"Denise bom povedala, kaj naj mi pripravi. Ne pojem veliko (no, o tem bi se dalo razpravljati, je v njej tiho oporekal en glasek). Za te tri dni si bom vzela nekaj lahkega in zdravega. Tako ne bom odvisna od vas."
Tako me tudi ne bodo mikali prepovedani grižljaji, če jih ne bom imela.
"Aha."
"Kar boste ujeli jutri, bom jedla naslednji dan. Če mi bo ugajalo."
Prikimal je:
"Aha. Načrtovanje, planiranje, seznami … Nadzor."
"Vidite, zato sem jaz direktorica managementa, vi ste pa …" malo je pomislila in ga premerila s pogledom od vrha glave do nog, kot je on prej njo, "vi ste pa konjski hlapec."
Nalašč mehko izrečene besede, skoraj nežno, niso bile prav nič mehko mišljene. Nasprotno. Tega trika z glasom in pomenom se je naučila pri NLP-ju. Elodie je triumfirala. Sicer res še ni direktorica managementa, toda po tem zagotovo bo. In tega mu ni bilo treba vedeti.
"Fijuuuu," je zažvižgal in jo skoraj občudujoče pogledal.
"To se res sliši precej različno."
Elodie se je z zadovoljnim nasmehom naslonila nazaj na roke in nastavila obraz soncu. In še dodala s samozadovoljnim glasom, kot da odkriva pomembno skrivnost:
"Vegetarijanka sem."
Čeprav tudi to ni bilo čisto res. Vendar naj vidi, da ni običajna oseba in navadna ničla. Da je vredna in posebna.
Z zaprtimi očmi je še slišala:
"Tudi v prihodnje bo med nama velika razlika. Mene ne bodo preganjali medvedje, za teboj pa bo povorka."
Minilo je nekaj sekund, da je doumela. Odprla je oči in ga vprašujoče pogledala.
"Chilcotin je področje grizlijev. In zalite direktorice managementa jim prav posebno teknejo."
Irma Jurejevčič –
Prikovana h knjigi od samega začetka. Junakinja se mi je zdela prav prisrčna,
junak pa pravi jamski človek (naravnost obožujem jih takšne). Njuni besedni dvoboji in situacije v
katerih se znajdeta in kako se le-te odvijejo… opojno! 🙂 Glede samega stila pisanja sem imela
občutek, da so bili nekateri odstavki odrezani, naslednji je že ponujal nove dogodke. Vendar me
široko gledano to ni motilo, gre le za prvenec. Z užitkom prebrana in se že veselim naslednjih
zgodb 🙂
Draga Herzog –
Knjigo sem prebrala na eks… Lepo berljiva, zanimiva, pred očmi imaš čudovito pokrajino in vročega moškega… Čakam na nadaljevanje… Čimprej…
Alenka Brečko –
Knjigo pojedla v 2 urah. Lahko zatrdim, knjiga spada v TOP ljubezensko erotične romane v svetovnem merilu. V dobi pubertete sem prebrala milijon takih romanov. Brez dodane NLP vrednosti. Tako da brez strahu in z visoko povzdignjeno glavo s polnim imenom in priimkom, prosim, draga Emily, piši nadaljevanja. Ljubitelji ljubezensko erotičnih romanov morajo le še izvedeti, da jih končno čakajo nove sladkosti in to pri tebi. Iskrene čestitke in kapo dam dol. Knjigo pa pod povštr.:-)
Mateja –
Knjiga, ki te vabi k branju od začetka do konca. Čeprav so mi bile določene stvari kaj kmalu jasne, pa te pisateljica zapelje, da vseeno nisi čisto prepričan v svoj prav. Iskreno rečeno sem na koncu pričakovala še kakšen preobrat, ki pa se ni zgodil a mi je zaključek knjige vseeno ugajal. Priporočam!😊
Marta Lenarsic –
O knjigi lahko rečem, da sem “takoj not padla”… Napisana je na tak način, da si res lahko vse tako živo predstavljaš in te kar vleče naprej v branje, kako se bo zgodba odvijala. Res super knjiga za prijeten odklop od “ponorelega sveta”… Jo priporočam vsem, ki vas take zgodbe popeljejo v prijetne domišljije.
Emily, imaš tapravo žilco za take romane in upam da imaš še zalogo idej za nove. Čestitke še enkrat 🌹
Sonja –
Emily, včeraj zvečer sem skoraj na dušek in skoraj do konca prebrala knjigo. Vroooočaaaa! Težko čakam, da vidim, kako se razplete! Zdajle se je ravno pojavila temnolasa neukročena privlačna in mlada kobila. Super je! Sem navdušena.
Ni veliko knjig, ki sem jih na dušek prebrala. Sicer je moj detektivski in analitični um takoj vedel, da se bo zgodilo ….*, a tega, da iščeta ….* , v bistvu, nisem vedela in me je presenetilo. Super! Všeč mi je erotični del, všeč sta mi lika, po svoje klišejska, a se vseeno da razbrati tudi globje njune poteze in lastnosti. Ni vse na prvo žogo, to mislim. In je res, da vsak lik ‘stoji’ kot celota, ima karakter. Zgodba teče logično, čeprav pišeš malo za nazaj, malo za sproti, kar mi je super. Zadosti moje analize, haha…
Lahko še mirno rečem, da je vroča, da zbuja strast in nalaga na ogenj.
Čestitam, samo to lahko rečem in to, da delaj to še naprej! Pogumno od tebe!
(*se ne pove 😉 )
Nejka –
Za knjigo lahko izberem le eno besedo in to je SUPER. Glede na to, da sem do sedaj v življenju prebrala toliko knjig, da jih lahko preštejem na prste obeh rok to pa sem prebrala na mah, mislim da to veliko pove o vsebini knjige. Tako kot večina tudi jaz nestrpno pričakujem nadaljevanju.
Branka –
Super knjiga,spominja me na film Hišica v preriji ,le da je erotična verzija 🙂 🙂 Pa še nekaj- bi lahko na začetku opozorila,beri ko imaš čas,ker te tako potegne da enostavno jo ne moreš odložiti.Posledično je nasledni dan veliko krajši 🙂 🙂
ALENKA –
Vedno znova dobivam potrditev, da ob pravem času dobimo vedno pravi stvar v roke. Smeh..Knjiga me je popeljala v pokrajino, ki jo Emily tako slikovito in resnično opisuje, tako živo sem si predstavljala kraje, z čudovito naravo in pa seveda z glavnima junakoma. Ko sem bila potopljena v branje sem si opisane prizore predstavljala kot slike…večkrat sem se poistovetila z Elodie in ugotovila, da smo v norem in hitrem svetu polni mask in neiskrenosti. Hvala Emily, da si napisala čudovito zgodbo, ki nam lahko povrne upanje v pristno, iskreno, preprosto in življenje polno ljubezni. In jaz sem prva, ki v to verjame. Da ne pozabim na žgečkljive prizore, opisane na svojstven način, ki se lahko kosajo z najboljšimi svetovno znanimi tovrstnimi pisatelji. Čakam na drugi del.
Alenka
Tanja M –
Vzela sem jo v roke, da jo malo pogledam, preden začnem kuhati kosilo. Potem pa je nisem mogla več odložit. Mož in otroka sta se jezila, ker nisem skuhala in so se morali sami znajti. Knjigo sem požrla. Kar videla sem film. Kelly Severide ali Jake Gyllenhaal in Alexandra Breckenridge kot Costa in elodie … Do solz sem se narežala poleg uboge reve, ki ni hotela pokazati, kako jo je strah konja. Mhm, komaj čakam nadaljevanja. Kdaj bo?
Irena –
Knjigo sem prebrala z navdušenjem in na ex. Napisana je od ženske za ženske, za vse nas, ki hrepenimo po pravem moškem, po potešitvi najbolj skritih poželenj, ki se jih po navadi kar sramujemo in tudi s partnerjem o njih težko spregovorimo, da ne bi izpadle poceni. Pa si želimo prav to, pristno, divjo ljubezen brez zavor, predsodkov, tabujev, neznansko hrepenimo in se je obenem bojimo in se je branimo.
Pa je v tem svoboda, v tem je najbolj globok odnos in povezava med dvema, ne le intelektualna, temveč telesna, mesena, vroča, ki rojeva popolno predajo in obenem popolno priznanje vrednosti drug drugega in spoštovanje.
Lahko priznam, da sem dobila direkten odziv mojega telesa, kaj si želim in kje še nisem potešena, za kar sem ji hvaležna, ker če bi mi direktno to rekla v obraz, bi se postavila v pozicijo obrambe in zanikanja.
V Elodie je veliko vsega, kar počnemo moderne ženske, da bi imele nadzor. Super zanjo in za nas, da je odšla v Kanado, da je dobila od narave odgovor, da smo veliko več kot naši možgani, da smo veliko bolj naravni in potrebni “primitivne” telesne ljubezni in očiščenja vsega sranja, ki smo si ga naložili tudi preko raznoraznih učenj in tehnik, ki obljubljajo srečo in izpolnitev.
Čestitke Emily, upam, da nas boš še velikokrat presenetila in osrečila. Hvala!
Darja Ratoša –
Kar nekaj časa nisem imela v rokah knjige z ljubezensko zgodbo. Ne vem natančno zakaj me je ta pritegnila, morda naslovnica…? Vzela sem jo v roko in pričela z branjem. Še isti dan sem ju tudi prebrala.
Knjiga ni samo ljubezensko branje, je nekaj več, prinaša sporočilo nam, ženskam. Zgodba, ki se dogaja v kanadski divjini ima globino, istočasno pa je tudi zabavna in poučna.
Hvala ti, Emily
Milena –
Emily, prebrala sem zgodbo.. odlična je😀
Meni se zdi dober prevod, ker literarno teče…je občutek res dobrega romana…
Vsebina je svetovna in sem začutila tvoje sporočilo življenjsko noter že v teh par odlomkih…..
Res nimam pripomb….
Tudi moj osebni občutek da je svetovno dober roman….😉 čestitke😀
Tole vem da bo uspeh s pravo promocijo😉
He he… zdaj si mi lušte naredila zdaj pa naj čakam na zaključek🤦♀️😉😜
Lepo bodi
Milena
Klara –
Knjiga me je pritegnila že zaradi naslovne strani! Ko sem jo dobila sem jo šparala,ker sem vedela,da je posebna! In res je tako! Vsebuje vse kar pričakuješ kot bralec! Kar so napisale že predhodnice! Ne bi je mogla odložiti,če bi imela še tisoč strani! Komaj čakam nadaljevanja! Hvala!
Nataša Marcus –
Čestitam – za pogum in uspeh.🌹🌹🌹 Pred nekaj dnevi sem prebrala vaš prvenec in sem navdušena.🙂😎🙃 Tako sem se vživela v pokrajino – tudi jaz obožujem Kanado, le da v BC še nisem bila, a se bom zagotovo še podala raziskovat ta del. Pa v oba nosilca zgodbe, v njune dialoge – iskrene, pristne, iskrive, humorne, včasih pa so izražali jezo Eli in Coste, a vsega je bilo ravno prav. V nekaterih sem se kar našla in podoživljala dogodke in odnose iz mojih mladih let. Z delom na sebi sem ozavestila in spremenila tisto, kar ni bilo moje, ampak prepričanja prejšnjih generacij. Knjiga bo marsikomu odstrla kopreno sramu, povezanega s spolnostjo, če bo le dovolil/-a. Blizu mi je vaš slog pisanja, zato sem v veselem pričakovanju Jezične gospodične v divjini. Sr(e)čno še naprej pri vašem ustvarjanju. ❤
irena –
joj, koliko zabave ob tej knjigi 🙂
zelo spretno oblikovan karakter obeh glavnih junakov in prav čedni prepirčki, ki to niso, odlično in verjetno tudi odločilno 🙂 je, da junakinja sreča v divjini sebe, tisto pozabljeno, odvrženo, naravno, neponarejeno in iskreno. Vse več žensk bi bilo potrebno pognati v tako divjino 😀 😀 pa tudi moških 😀 Zgodba ima rep in glavo in je zaokrožena v pomembno razkritje človeške samopomembosti, ki je ničevna ter prinaša za nas nepoznavalce tistih krajev in običajev poleg odnosa med junakoma, veliko novega, nas poučuje…in razsvetljuje 🙂 Vsekakor sem hvaležna, da mi je prišla v roke in mislim, da je ena redkih knjig, ki tako lahkotno razgali to že prej omenjeno pomemnost v družbi, ki je v resnici več ali manj zlagana in zelo daleč od narave