Veliki severni deževni gozd je tukaj popolnoma drugačen kot na Vancouver Islandu. Tam je nekako zlovešč.
Še volku iz Rdeče Kapice bi se tresle tačke. Morda zato, ker tam domujejo medvedi in cougarji, na Haida Gwaii pa so najbolj divje zverinice srnice, ki neprestano skačejo na cesto.
Še dobro, da cest ni veliko. Pravzaprav je le ena
sama proti severu v Massett, in pa par gozdnih kolovoznih makadam poti, ki te odpeljejo v nedrje gozda in kakšne pozabljene plaže. Južni del otoka pa je tako prepleten z otočki, rekami in zajedami oceana, da ga lahko obiščeš zgolj s čolnom ali jahto.
Zato pa lahko na severnem delu poženeš džip po 25 km dolgi plaži iz steptane mivke. Kamor ti nese pogled, nikjer nikogar. Na celi plaži sta bila parkirana dva džipa in par sprehajalcev je pripeljalo zlaufat svoje kužke.
Popoldne sva se sprehodila do potopljene ladje, ki nemo preipoveduje svojo davno zgodbo. Do nje je približno 10 km hoje po kopnem; 5 v eno in 5 v drugo smer. Delno čez deževni gozd, delno po prodnati plaži in delno čez peščene sipine.
Končno jo zagledaš.
Haida Gwaii se ne ponaša z divjo lepoto, kakršna je značilna za narodni park Banf in Jasper. V začetku je skoraj ne opaziš. Nato pa te deževni gozd nežno, mehko objame v svoje toplo varno zavetje. Tako se verjetno počuti fetus v maternici. Vse je poraslo z mahom. Tla, štori in podrta drevesa, živa drevesa… Še iz drevesnih vej visijo veliki skupki maha. Vse je žametno mehko, rahlo vlažno, nežno, vseprisotno in objemajoče. Čarobni gozd iz nekega drugega sveta. Kot bi hodila po debeli, gosto tkani mehki preprogi, ki me obdaja okrog in okrog. In kjer imam prav vse! Neverjetni občutek notranjega miru in varnosti. Resnično nezemeljska izkušnja.
Sem bi pripeljala naše ženske. Te, ki imajo noro potrebo po nadzoru in kontroliranju vsake situacije okrog sebe. Ki so zato poslovno uspešne, na osebnem področju pa čutijo praznino in sivino osamljenosti. V Sloveniji je veliko takšnih žensk, pri katerih dominira moška energija. Zato jih imajo moški radi za prijateljice, se radi z njimi pogovarjajo, vendar ne čutijo poželenja po njih. Zato so mnoge zelo osamljene, ne glede na to, koliko čedne, prijetne in uspešne so.
Tukaj ni potrebno storiti nič – samo si. Morda si postaviš šotor na Jungle beach in loviš ribice. Zvečer si zakuriš ogenj in spečeš ribice, pa krompir, kakšno hrenovko ali celo penice, če se želiš posladkati.
Nič ni potrebno storiti. Nobenega seminarja, izobraževanja, spreminjanja in modrovanja o ženski in moški energiji. Samo spustiš, da se napetost v tvojih celicah stopi. Da jo vase posrka energija Haida Gwaii. In ta naredi popolnoma vse, kar je potrebno.
Da, Haida Gwaii se nahaja na najmočnejšem vrtincu pozitivne ženske energije. Pretrese te in te resetira, nekako te zmehča, medtem ko preprosto zgolj si. Prebuja in uravnoveša prvobitno žensko energijo. To je kraj globokega miru in prvobitne povezanosti s seboj in Zemljo. Pravijo, da je otok Haida Gwaii najpristneje povezan s staro Lemurijo in še starejšo civilizacijo Hiperboreo. Vsekakor pa je zibelka celotne severnoameriške indijanske kulture.
Haida Gwaii je kot maternica velike mame Zemlje. Sem bi prav rada prišla umret, ko bo moj čas. Tukaj sta smrt in življenje eno. In veš, da je vse prav. Tako kot mora biti.